Simona Osterc
Hoj!
Se javljam še jaz. Sem se mučila s konceptom, pa nekako ni uspelo.
Najprej sem hotela naresti zgodbo o tem, kako se smeti pojavijo v našem življenju in kakšna je njihova usoda – kako jih vsestransko uporabljamo (kakšno škodljivo smet lahko uporabimo tudi v kakšen pozitiven namen), odvržemo in kje je njihovo zadnje prebivališče (odpad; možnosti reciklaže). V glavni vlogi bi bil moj nadprikupni nečak Aljaž (kar se Janezek nauči, to Janez zna oz. v tem primeru: kar se Aljažek nauči, to Aljaž zna – učenje odgovornega ravnanja z odpadki že v rosnih letih). A se je izkazalo, da je naš ljubki mulo preveč živ in noče sodelovati tako, kot si je zamislila tetka in pozirati.
Se vsaj meni osebno zdi to zanimiva zgodba in upam, da mi jo bo kdaj v prihodnosti uspelo obdelati, vsaj zaenkrat pa sem bila primorana (kronično pomanjkanje časa) presedlat na nov koncept.
Ta slika je simbolična – mak, krasna cvetka, je pravzaprav smet sredi žitnega polja, neljubi plevel, ki ga je treba odstraniti. Včasih subjektivno gledamo na smet (odvečno, grdo stvar, ki se je želimo znebiti) nekaj, kar zna biti samo na sebi čudovito (pogled na smeti s psihološkega vidika, hihi).
Slikam smeti okoli sebe. Pač tiste, na katere naletim na svojih vsakodnevnih poteh (nekatere stvari moram sploh definirati kot smeti, ker jih ponavadi ne dojemam tako) – moram pa se še malce podati na kak potep. Tako da jaz že kar nalagam nekater svoje fotke – niso nič posebnega, so pa to, kar sem do sedaj uspela uloviti. To še ni moj dokončen izbor, zgolj kažem svoj nekoncept.
Pozabljene gume velikanke sredi Save. Ptič jih je uporabil kot počivališče za svoje utrujene peruti.
Slikca vrabčka na preostankih bojišča s sobotne ljubljanske tržnice. Uau, vključenost smeti v prehranjevalno verigo ljubljenskih vrabčkov (I like the gnila češnja v njegovem kljunčku).
Feltna v drevesni krošnji nad Ljubljanico (Grbarjev prekop). Ta smetka mi vedno “popestri” mojo pot v šolo, tako da je bila sedaj deležna še škljocanja z moje strain (in malce poigravanja z objektivom). Tako ljudje popestrimo ptičji habitat s svojimi okraski. Pa feltna običajno ne konča kar tako na veji drevesa, tako da si je ustvarjalec te smetke zaslužil, da je njegova mojstrovina ovekovečena z mojim fotičem.
Mislim, da je dež ob zapornici na Ljubljanici nabral še več odpadnega materiala, ob katerem se je sedaj zasidral celo čolniček. Ta zapornica je sicer priljubljeno zbirališče za zaljubljene lokalne racmane in račke.
Leteti kot ptica … od Ikarja do naših bratov Rusjan postopoma uresničevana človeška želja po razprtju krill in odletu proč, v svobodo. Vendar ima vse svojo ceno: take krasne sledi letal na našem nebu v zrak spuščajo joj-prejoj preveč okolju škodljivih snovi.
Tudi žice daljnovoda so smetke na našem nebu (včasih tudi koristne, da si ptički na njih malce oddahnejo). Ptice in ostale živalce so fuuul prilagodljive na vse človeške izmišljotine in komoditete. S čim vse se vsiljujemo v njihov dom!!!
Te žice so me tako navdušile. So mi služile kot sijajen motiv ob raznoraznih oblačkih – bi jih slikala cel dan. Zato sem morala še 1 dodatno slikco podtakniti v tale izbor mojih smetk.
Tole mi je pa dobra fora. Tale zabojnik stoji zraven prodajalne DZS (tajkun?; hec). Nad njim je grafit, ki si ga je najbrž privoščila kakšna nesojena pisateljica. Dobro maščevanje za zavrnjen rokopis, ki je pristal v temle kontejnerju.
povejte svoje mnenje:
* polja označena z zvezdico so obvezna
